Strah pred samoto: kako nam osamljenostjo kroji izbiro (napačnega) partnerja?
Med nami je veliko ljudi, ki jih je strah biti samski oz. imajo strah pred samoto. Skačejo iz enega odnosa v drugega. Biti sam jim je naravnost strašljivo. Zato bodo pristali na manj in celo končali v odnosu, ki je destruktiven, ali so v njem nesrečni, nezadovoljni. Za strah pred samoto sta v ozadju običajno dva najbolj pogosta razloga:
- velja družbeno prepričanje, da je biti sam „nekaj napačnega“ (ali celo, da je s samskim človekom nekaj narobe)
- nezaceljene (čustvene) rane iz otroštva in disfunkcionalni vzorci
Pri tem je dobro vedeti, da ravno strah pred samoto in samskim stanom lahko odločilno vpliva na vaše ljubezensko življenje in romantične odnose – zaradi strahu pred samoto boste sprejeli slabšo odločitev o tem, s kom se boste zavezali v odnos in težje prekinili destruktiven odnos. Da smo, zaradi strahu pred samoto pripravljeni pristani na veliko manj, kot si v resnici želimo, ugotavlja tudi raziskava, o kateri pišejo spletni viri. Študija, ki so jo objavili v znanstveni publikaciji Revija o osebnosti in socialni psihologiji pravi, da odrasli ljudje, ki jih je strah samote in samskosti ostajajo v slabem odnosu ali pristanejo na slab odnos. Vse to, ker imajo raje nekoga ob sebi, kot pa da so sami.
Raziskovalka Stephanie Spielmann, ki deluje na Univerzi v Torontu, je opravila sedem različnih študij, ki so se osredotočale na to, kako strah pred osamljenostjo vpliva na romantične odnose. V vseh študijah so sodelovali odrasli udeleženci različnih starosti (raziskava je sicer potekala v ZDA in Kanadi). Vsi so morali izpolnjevati spletne ankete in vprašalnike.
Strah pred samoto je pogost pojav
Raziskovalci so najprej želeli ugotoviti, ali je strah pred osamljenostjo pogost pojav. Tako je v eni izmed študij 40 odstotkov ljudi izrazilo, da se bojijo, da ne bodo nikoli imeli dolgoletnega partnerja, 18 odstotkov jih je dejalo, da se bojijo “spinsterstva”, 12 odstotkov se jih boji izgube sedanjega partnerja, 11 odstotkov jih je povedalo, da jih je strah, da bodo ostareli sami, 7 odstotkov pa je izrazilo strah, da ne bodo imeli otrok in družine, 7 odstotkov jih je celo povedalo, da se bodo počutili ničvredne, če bodo ostali sami, 4 odstotke jih je bilo strah negativnih obsodb drugih in 0,7 odstotka jih je reklo, da je kakršno koli razmerje (četudi visoko destruktivno) boljše kot biti samski.
Raziskovalci so nato naprej želeli ugotoviti, kako ta strah pred samoto in samskostjo vpliva na vedenje v romantičnih odnosih. Odkrili so, da ljudje zaradi strahu pred samoto raje ostanejo v nezdravih zvezah, ali pa se zadovoljijo s partnerji, ki niso tisto, kar si želijo.
Avtorji študije so prišli do naslednjega zaključka: “med vzpostavljanjem in ohranjanjem razmerja lahko tisti, ki se bojijo biti samski, dajo prednost statusu razmerja pred kakovostjo razmerja, se zadovoljijo z manj odzivnimi in manj privlačnimi partnerji in ostanejo v razmerjih, ki so manj zadovoljujoča.”
Ko je strah pred samoto vir negativnega doživljanja sebe
Strah pred samoto se lahko izraža na različne načine. Najbolj je ta strah vezan na občutek vrednosti. Se pravi, koliko se cenimo, se imamo radi in smo sebi dragoceni, pomembni. Vendar ne na ravni ega, ampak globlje v nas.
- Posameznik je lahko v partnerskem odnosu, ki je disfunkcionalen (tudi visoko disfunkcionalen), a odnosa ne bo zaključil, saj je je bolje biti v v takšnem odnosu, kot biti samski. V takšnem primeru je samskost v resnici strašljiva in v njem prebuja veliko otroške bolečine, rane iz otroštva in čustvene stiske v njem. Torej, nepredelane, nezaceljene čustvene rane. Za takšnega posameznika bi bil samski stan celo dobrodošel, vendar le v primeru, da bi se odločil za delo na sebi ali terapevtsko delo.
- Posameznik je samski (lahko tudi dlje časa) in neutolažljivo hrepeni po partnerju. Biti sam je boleče in osamljeno. Nikakor prijetno. Polno dvomov o sebi in svoji vrednosti. Polno vprašanj (tudi, ali je z menoj nekaj narobe). Zopet so v ozadju nezaceljene čustvene rane in vsebine iz otroštva, ki niso razrešene – disfunkcionalni odnosi s starši.
- Posameznik skače iz odnosa v odnos. Po končanem enem odnosu si ne dovoli oz vzame časa za sebe in rast ter analizo preteklega odnosa. Takoj išče nov odnos, da zapolni občutek praznine. A vedno znova ponavlja iste vzorce, ki ga v resnici bremenijo in mu jemljejo občutek vrednosti.
Kako predelati strah pred samoto?
Rešitev je delo na sebi in razreševanje otroštva, sprememba disfunkcionalnih družinskih vzorcev ter celjenje čustvenih ran, travm iz otroštva. Na takšen način pridemo v stik s svojim pristnim jazom – tem kar smo in se začnemo bolj zavedati svojih čustvenih potreb ter jih upoštevati. Hkrati se vse bolj cenimo in se zavedamo lastne vrednosti in dragocenosti. V nas sveti ljubezen. In šele potem smo počasi pripravljeni na lepši odnos… A le-ta je naprej v nas.
VAM LAHKO POMAGAM?
Pomagam val lahko z dvema vrstama hipnoterapije:
TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA
Transpersonalna hipnoterapija je oblika terapevtskega dela na sebi, ki na prijeten in sproščen način odpira poti do razreševanja čustvenih blokad, potlačenih čustev, pomaga preobražati omejujoča prepričanja o sebi in odnosih ter podpira klienta pri predelovanju neprijetnih (travmatičnih) spominov iz otroštva. S T. Hipnoterapijo stopite na pot predelovanja strahov in travm, ki vam (še danes) povzročajo težave v življenju in odnosih. S pomočjo transpersonalne hipnoterapije izboljšujemo kakovost svojega življenja, odnosov in osebnostno ter duhovno rastemo.
SOMATSKA HIPNOTERAPIJA
Somatska hipnoterapija je novejša oblika terapevtskega dela na sebi, ki se osredinja na somatske pristope in samoregulacije čustev. V Sloveniji je prisotna prvič.
Osredotoča se predvsem na povezavo med telesom, dihom, umom in čustvi. Somatska hipnoterapija naslavlja izvor težav in stisk preko telesa in njegovih odzivov.
Velja vodilo, da je naše fizično telo zemljevid naših podzavestnih vsebin, potlačenih čustev, občutkov, travm, strahov itn. Ker se izvaja s pomočjo hipnoze, velja za intenzivnejšo terapijo.
VIR SLIKE: Pixabay.com
VEČ VSEBIN?