4 razlogi, zakaj je težko prekiniti vzorce iz otroštva?

Zakaj je težko prekiniti nekatere vzorce iz otroštva?

Razlogov, zakaj je včasih težko prekiniti vzorce iz otroštva je več. Danes bomo pogledali tiste, ki jih v svoji hipnoterapevtski praksi srečujem najbolj pogosto. Prav tako pišem iz svojih osebnih izkušenj.

Vzorec iz otroštva (čustveni vzorec delovanja) je, torej, način delovanja in odzivanja, ki smo ga nekoč oblikovali, ali od nekoga prevzeli (podedovali) in se je skozi čas (skozi odnose) utrdil do takšne mere, da je vstopil v podzavest in nezavedno. Zato je postal „avtomatski“ in se aktivira še danes, ko se znajdemo v podobnih okoliščinah (odnosih in situacijah) oz. okoliščinah, ki jih naša podzavest zazna, oceni kot takšne. Ker je odziv v nezavednem (to pomeni, da smo se ga naučili, ga večkrat ponavljali in je zato postal del naše osebnosti – ega) je precej trdovraten. Dobro je poudariti, da so vzorci iz otroštva lahko pozitivni in nas podpirajo, ali negativni, neprijetni in nam povzročajo težave in stisko. Slednji so, torej problematični, saj nas ovirajo in jemljejo življenjsko moč in energijo. Te je modro pogledati in spremeniti.

Trdovratni vzorci iz otroštva

A lahko je govoriti, težje je storiti. Nekateri vzorci iz otroštva so namreč zelo trdovratni. Četudi smo jih prepoznali, se še vedno vrtimo v začaranem krogu. Zdi se, da ne glede na to, kaj naredimo še vedno vztrajajo. Trdovratni so, ker je v njih čustven zapis, k njemu pridružena pa lahko tudi prepričanja.

Gremo k bistvu… Razlogom, zakaj je vzorce iz otroštva včasih težko prekiniti.

Kaj so najpogostejši razlogi, zakaj je včasih težko prekiniti vzorce iz otroštva?

Najprej je potrebno poudariti, da opazim, da mnogi hitro obupajo in potem zaključijo, da vzorcev iz otroštva ni mogoče prekiniti. Kar ne drži. Vzorce iz otroštva je povsem možno prekiniti. Vendar pa ne gre iz danes na jutri. Potrebno je vztrajati. Predvsem pa razumeti, da prekinjanje, spreminjanje vzorcev iz otroštva ne moremo upravljati z glavo. Tukaj ima glavno besedo podzavest in višje dobro. Zato je težko napovedati čas, kdaj se bo premik zgodil in kako. Potrebno je procesu zaupati in v njem vztrajati. Pri tem pa je ključna srčna želja po spremembi in namen, da ste se odločili, da boste vzorec iz otroštva ali vzorce iz otroštva spremenili. To je ključno: srčne želja in namen. Da, ego se bo oglašal na tej poti, kar je povsem normalno. Ego namreč ne želi spremembe. Ego ima rad udobje, brez sprememb, brez napora.

Razlogi, zakaj je vzorce iz otroštva težko prekiniti:

Ukvarjanje z vzorcem iz otroštva le na kognitivni ravni

Vzorec „premetavamo“ le na mentalni ravni. Na ravni zavesti. Na tej ravni delujejo večinoma t.i. pozitivne afirmacije. Na vzorcu iz otroštva delamo miselno, pogovorno. Večina vzorcev, kot že rečeno, pa imamo v podzavesti, upravlja jih nezavedno. Zato napredka ni.

Izvor vzorca iz otroštva je na globlji ravni

To pomeni, da je vzorec iz otroštva podedovan od prednikov, se je v našo podzavest vtisnil že v maternici, smo ga oblikovali v zgodnjem otroštvu, ali pa se nam je kasneje v odraščanju zgodilo kaj travmatičnega in se je izoblikoval. Ko je prisotno intenzivno čustveno doživljanje, se vedno vtisne globlje v podzavest in je zato zavestni, mentalni ravni težje dostopno. To pa je skoraj vedno v otroštvu, ali v povezavi z nekom, ki ga mi dojemamo pomembnega (bodisi starša, učitelja, sorodnika itn.)

Z nekim namenom ti vzorec iz otroštva še vedno služi

Sliši se nenavadno: kako mi lahko disfunkcionalni vzorci iz otroštva služijo? Pa je res. Ohranjamo jih z nekim namenom. Morda se dejansko bojimo spremembe, neznanega, ki pride, če vzorec iz otroštva opustimo? Ali naša podzavest zaznava, da bomo morda koga izgubili, če spustimo določen vzorec iz otroštva.

Vzorce iz otroštva ne moreš prekiniti, zaradi nezavedne zvestobe družinskemu članu

Ta je verjetno najbolj pogost razlog in hkrati morda težji za predelati. Da, vzorca iz otroštva ne prekinemo, ker smo nezavedno zvesti družinskemu članu oz. nekomu zelo blizu. Tako ostajamo blizu tej osebi, četudi ohranimo negativnost. Ta razlog je, po mojem mnenju, možno predelati le z ustrezno terapijo.

No, seveda že omenjeni razlog pa je tudi, da niste dovolj vztrajni.

VIR FOTOGRAFIJE: https://pixabay.com/

VAM LAHKO POMAGAM?

TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA

Gre za edinstven hipnoterapevtski pristop, ki je sicer mednarodno uveljavljen in obstaja med nami že dolgo časa.

Transpersonalna hipnoterapija je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije. Sestavljajo jo štiri komponente: psihoanalitična, vedenjska, humanistična in transpersonalna psihologija.

Transpersonalna hipnoterapija naslavlja človeka celostno (telo, čustva, um in duhovni aspekt). Beseda transpersonalna nam pove, da gre za pristop, ki pri posamezniku želi preseči osebnost in ga povezati z globljo duhovno esenco. Vodilo transpersonalne hipnoterapije je, da pravzaprav vse človeško trpljenje in neskladje izhajajo iz nepovezanosti in ločenosti od čiste esence znotraj nas. Ponoven stik z njo nas popelje na pot samo-celjenja in osvobajanja.

Poleg klasičnih hipnoterapevtskih pristopov transpersonalna hipnoterapija vključuje še edinstvene pristope za naslavljanje podzavestnih čustvenih vsebin in dela z nepredelanimi čustvi, odnosa s starši in drugih „težavnih“ odnosov, za delo z družinskimi vzorci, notranjim otrokom in notranjimi starši, arhetipi, vključuje tudi shadow work (delo s senco), regresijo v otroštvo in v pretekla življenja itn. Katero pot in pristop uberemo je odvisno od same narave težave.

Del seans je, po želji, lahko tudi meditacija za opuščanje čustvenih bremen.

Več o transpersonalni hipnoterapiji si lahko preberete TUKAJ.

Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor.

Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu.

VEČ VSEBIN?

Toksičen odnos s starši: Kako si pomagati, ko vi rastete, starši pa ne?