3 znaki, ki kažejo na potlačeno jezo
3 znaki, ki kažejo na potlačeno jezo
O jezi sem že večkrat pisala. V teh vsebinah sem predvsem izpostavljala družbeno prepričanje o jezi, in kako smo pogosto že v otroštvu naučeni, da je jeza neprimerno, slabo, nezaželeno čustvo (ker smo bili kot otroci v jezi nesprejeti, utišani, nerazumljeni, ali nam je bilo odkrito povedano, da je jeza slabo čustvo – pridne punčke niso nikoli jezne ali jeza se ta takšno punco ne spodobi in podobno). Posledično se še danes jezi izogibamo, jo tlačimo, jo ne izražamo. Lahko se bojimo svoje jeze. Slišala sem tudi že od nekaterih ljudi, da oni jeze nimajo. Kar je nemogoče, popolnoma nemogoče. Odgovor na takšno dojemanje običajno leži v zelo globoko potlačeni jezi – tako globoko, da smo popolna izgubili stik z njo.
A jeza nikakor ni slabo čustvo (seveda govorimo o zdravih izrazih jeze, ne destruktivnih, ali celo nevarnih – do katerih pa običajno pride, zaradi potlačene jeze). Ima svoj pomen in vlogo. Jeza je, če jo znamo pravilno usmeriti, moč – potisne nas naprej, da nam zagon, moč, da nekaj spremenimo, da rečemo dovolj je, da postavimo meje, da gremo proti cilju z odločnostjo itn.
PREBERITE TUDI: KAKO ZAČETI CELITI TRAVME IZ OTROŠTVA?
Ko jezo dolgo tlačimo, ta ne izpuhti v zrak, ampak se naloži v telesu in v psiho. Potlačena jeza se nato lahko usmeri proti nam (počutimo se krive za vse), ali pa izven nas (smo agresivni do drugih), lahko pa je kombinacija obojega. Ko se potlačena jeza usmeri proti nam samim, pride so depresije, anksioznosti, telesnih bolečin ali celo do bolezni.
Jeza je pogosto tudi podedovana od prednikov – npr. eden ali oba od staršev sta bila jezna, kritična in otrok je v obliki obrambnega mehanizma ponotranjil jezo, kritičen glas starša, in je tako naprej enako jezen in kritičen kot so bili starši, stari starši.
Kakšni so lahko znaki potlačene jeze?
Potlačena jeza in depresija
Depresija vsekakor lahko kaže na potlačeno jezo. Skupaj z občutki brezupa, praznine, globoke žalosti, razočaranja ter pomanjkanja volje in življenjske energije. Ljudje, ki so razočarani nad „vsem“, so običajno jezni, zaradi točno določene situacije, ki pa ima običajno izvor v otroštvu. A dobro je vedeti, da smo jezo potlačili tudi zato, ker smo se v otroštvu naučili, da smo lahko zapuščeni ali zavrnjeni, če izrazimo jezo. Kaj hujšega za otroka? Biti zavrnjen ali zapuščen s strani starša. Strašljivo. Zato jezo še danes tlačimo in ta se sedaj obrača proti nam – v obliki krivde, s tem pa utira pot depresiji.
PREBERITE TUDI: KAJ JE PODZAVEST? KAJ JE NEZAVEDNI UM? KAKO VPLIVATA NA NAŠE ŽIVLJENJE?
Projekcija in potlačena jeza
Nepredelana jeza nas lahko pripelje do tega, da jo projiciramo navzven – ker nismo v stiku s svojo jezo, obsojamo in krivimo druge osebe, sami pa ne prevzamemo odgovornosti. Morda v drugih vidimo celo agresorja, čeprav realno stanje ne kaže na agresivno okolje. Ljudje s potlačeno jezo tudi težko zdržijo ob nekom, ki je jezen oz. izrazi jezo, saj niso v stiku s svojo jezo – zapustijo takšnega človeka ob prvem pojavu jeze (zopet govorim o zdravih izrazih).
V skrajnejših primerih potlačena jeza lahko pripelje do tega, da lahko svoje okolje vidimo kot nevarno in se temu primerno odzivamo. Težave imajo tudi z zaupanjem, saj so vsi ljudje nekako „tvegani“.
Pasivna agresija in potlačena jeza
Pasivna agresija je zelo pogosto izraz potlačene jeze. Dolgotrajne zamere (neizražanje negativnih občutkov in čustev) pripeljejo do tega, da negativno „špikamo“ človeka, dajemo sarkastične pripombe, z molkom kaznujemo itn. S tem oseba, ki je jezo potlačila želi vzbuditi krivdo v drugem (za vse “tisto, kar si mi naredil”). Pasivno-agresivna jeza lahko poškoduje odnose na počasen, tih in subtilen način. Tisti, ki so deležni pasivno-agresivne jeze, pa se običajno počutijo kaznovane in napadene, ne da bi sploh vedeli, zakaj.
PREBERITE TUDI: DISFUNKCIONALNI DRUŽINSKI VZORCI: ZAKAJ JE VSAKI NASLEDNJI GENERACIJI JE ŠE TEŽJE?
Ostali možni znaki potlačene jeze in posledice
Psihosomatske težave, bolezni, čustvena otopelost, dolgotrajna žalost brez jasnih razlogov, kronično odlašanje in pomanjkanje motivacije, nezmožnost postaviti se zase in puščanje drugim, da nas izkoriščajo, na drugi strani pa nerazumno visoki in neizprosni standardi, oster notranji kritik, nezmožnost sprostitve, zmeda glede svoje identitete, intenzivna tesnoba, ostro obsojanje drugih, odtujenost, samosabotažno vedenje, nenadni izbruhi, ki šokirajo, razočaranje nad vsemi, težave v odnosih itn.
VIR SLIKE: https://pixabay.com/
Pri pisanju sem si pomagala z: https://www.psychologytoday.com/
VAM LAHKO POMAGAM?
TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA
Gre za edinstven hipnoterapevtski pristop, ki je sicer mednarodno uveljavljen in obstaja med nami že dolgo časa. Transpersonalna hipnoterapija je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije. Sestavljajo jo štiri komponente: psihoanalitična, vedenjska, humanistična in transpersonalna psihologija.
Več o transpersonalni hipnoterapiji si lahko preberete TUKAJ.
Možnost brezplačnih konzultacij:
Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor.
SOMATSKA HIPNOTERAPIJA
Somatska hipnoterapija je oblika terapevtskega dela na sebi, ki se osredinja na somatske pristope in samoregulacije čustev. Osredotoča se predvsem na povezavo med telesom, dihom, umom in čustvi. Somatska hipnoterapija naslavlja izvor težav in stisk preko telesa in njegovih odzivov, saj velja vodilo, da je naše fizično telo zemljevid naših podzavestnih vsebin, potlačenih čustev, občutkov, travm, strahov itn. Ker se izvaja s pomočjo hipnoze, velja za intenzivnejšo terapijo.
Več o somatski hipnoterapiji si lahko preberete TUKAJ.
Možnost brezplačnih konzultacij:
Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor.
Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu.