4 načini, kako tlačimo čustva in se jim izogibamo (s praktičnimi primeri iz življenja)

V zadnjem času me zopet malo več kliče, da pišem o čustvih. Predvidevam, da tudi zato, ker se nam prav sedaj veliko dogaja; družbeno dogajanje je vse bolj intenzivno in lahko sproža, čisto podzavestno, intenzivne čustvene reakcije. Dodajmo k temu še procese iz svojega življenja in odnosov in lahko zaključimo, da nas čakajo res intenzivni časi.

A vse to je klic k temu, da začnemo delati na sebi, da krepimo čustveno odpornost in čustveno zrelost, ki je predhodnica DUHOVNE ZRELOSTI. Prav zato je pomembno, da se naučimo delati s svojimi čustvi, saj so močna kreativna energija, ki nas lahko podpre ali nas ruši – odvisno, kako imamo v svoji notranjosti postavljene čustvene dinamike in koliko svari smo že ozavestili ter predelali.

PREBERITE TUDI: 4 razlogi, zakaj je težko prekiniti vzorce iz otroštva?

Čustva, ki se jim izogibamo motijo pretok energije

Daleč največji izziv danes so še vedno potlačena čustva in tista, ki niso dobila prostora, da se izrazijo, saj v podzavesti delujejo kot nekakšni “motilci”, ki omejujejo pretok energije, kar se lahko izrazi tudi kot omejitev v našem življenju in odnosih. Zato bom danes predstavila štiri načine, kako svoja čustva tlačimo in se jim izogibamo. Poudarim pa, da gre za štiri načine, ki so med pogostejšimi. Jih je pa še več.

Potlačitev ali izogibanje čustvom nam pomagata, da se izognemo ali potlačimo nelagodje, vendar je ta “pomoč” le kratkoročna. Daljnosežno pa nam potlačena čustva, torej, lahko povzročajo kopico težav, kajti tu govorimo o potlačeni primarni energiji. Morda je, kljub vsemu, potrebno omeniti tudi, da potlačena čustva niso slaba in da nam je potlačitev nekoč pomagala, da smo lahko živeli in preživeli situacije, ki smo jih doživeli kot pretirano intenzivne. Kar je težavno pri tem je, da so ostala takšna, potlačena.

PREBERITE TUDI: Čustvena zrelost: kdo je čustveno zrel človek in kako razvijati čustveno zrelost?

Vsekakor pa bi pri tem zapisu dodala, da tukaj pišem o čisto vsakdanjih situacijah, kjer je v ospredju osebna in duhovna rast in ko s čustvi nismo popolnoma preplavljeni, ali bi nas, na primer zaradi osebnostnih motenj, le-ta lahko peljala v situacije, ko bi bila škodljiva za nas same in druge. Ta zapis ni namenjen tem situacijam oz. primerom. Prav tako ni nadomestilo za ustrezno psihoterapevtsko obravnavo.

Najbolj verjetno bomo potlačili čustva, ki ji poimenujemo “negativna” čustva

Naši možgani so namreč naravnani tako, da se želijo čisto nagonsko izogniti nelagodju in neprijetnim občutkom, čustvom. Gre za čisto podzavestni mehanizem, zato je zelo pomembno, da smo zelo zavestni in se naučimo biti opazovalci svojih misli in čustev. Zaščita pred nelagodjem je namreč isti mehanizem, zaradi katerega vztrajamo v coni udobja in v poznanem. Vse, kar je izven tega, naši možgani zaznavajo kot nekakšno ogroženost.  Čustva in občutki, ki se jih bomo želeli ogniti so strah, nemoč, jeza, krivda, sram, gnus. žalost ipd. Skratka, tista z oznako “negativna”.

Načini, kako čustva tlačimo in se jim izogibamo

Med nekaterimi načini, kako se izogibamo čustvom in jih tlačimo, so naslednji (te opišem natančneje):

• Pretirana zaposlenost.
• Minimaliziranje doživljanja.
• Obračanja v pozitivno (takoj).
• Pretirana kontrola/nadzor

Še možni načini: racionalizacija čustev (namesto, da bi čutili, gremo takoj v razumevanje), opravičevanje osebe, ki nas je prizadela (“ni tako mislil”, “takšen je” ipd.), perfekcionizem ipd.

MINIMALIZIRANJE

Minimaliziranje je način, ki že v sami besedi pove, da čustva in občutke pomanjšujemo. V življenju je ena izmed takšnih situacij na primer, ko si  nekaj močno želimo in se le-to ne zgodi kot smo si želeli. Na primer, imeli smo razgovor za službo in nismo bili sprejeti.  To nas boli. Globoko v sebi lahko čutimo razočaranje, morda nemoč, žalost, jezo. A da bi se tem težkim čustvom izognili raje rečemo “ah, saj ni tako hudo”, “drugi imajo večje probleme od tega” in podobno. Pomanjšujemo svoje občutke in čustva in svojo notranjo bolečino. Vendar pa, če si ne dovolimo čutiti, kaj je res “zadaj”, se ti občutki s časom v povezavi z drugimi podobnimi situacijami lahko okrepijo, kar vodi v še večje razočaranje in morda celo izgubo motivacije, volje…

PREBERITE TUDI: Samosabotaža: Ali se samosabotiram, zato da drugi ostanejo srečni?

OBRAČANJE V POZITIVNO

V tem primeru doživimo nekaj hudega, težkega, kar nas je prizadelo, npr. razhod, ločitev, izguba službe, ali prekinitev drugega pomembnega odnosa. Namesto, da bi si dali dovoljenje, da smo žalostni, žalost takoj povozimo z razmišljanjem v slogu “vse se zgodi z razlogom”, “zdaj bom imela več časa zase” ipd. Res je, da ima vse svoj namen, da se vse zgodi z razlogom, vendar to ne izbriše samih čustev in občutkov, ki jih doživimo. Naše srce je lahko zlomljeno, mi pa smo takoj po dogodku hiper pozitivni. A s tem se čustvena bolečina le odloži in se v podzavesti krepi.

PRETIRANO SMO ZAPOSLENI, VES ČAS

Tu verjetno prav veliko dodatne razlage ne potrebujemo. Gre za nekakšen splošen način, s katerim se izogibamo in tlačimo čustva. Vedno hitimo, nikoli nimamo časa zase ipd. Vedno znova “stisnemo”. Morda niti nimamo časa čutiti, ker smo tako zaposleni. Druga možna situacija pa je, da se pretirano zamotimo z opravili in postanemo zaposleni ravno, ko se v nas dogaja proces čustvenega doživljanja in se tako izogibamo neugodju.

NADZOR/KONTROLA

Vsi potrebujemo zdravo strukturo in ravnovesje. RAVNOVESJE. Ko se zgodi pretirana kontrola, ko je vse načrtovano od A do Ž, in je to način delovanja, so zadaj drugačni vzgibi. Pogosto to pomeni, da si ne dovolimo biti ranljivi, ne dopustimo si, da bi se življenje odvilo kot se mora… Praviloma je v ozadju strah – kaj se bo zgodilo, če vse spustim?  Ko mora biti vse pod nadzorom in, če občutimo močno napetost, ko gre kaj drugače, kot je v našem načrtu, potem je tu nadzor maska, za katero se skrivajo čustva in občutki, ki si jih ne želimo priznati. Običajno strah, negotovost…

Poiščite terapevta oz. podporno okolje.

Zapis ni nadomestilo za obisk ustreznega terapevta.

Članek sem zapisala Mojca Koprivnikar (človek) in ne UI.

VIR slike: https://pixabay.com/photos/girl-woman-to-sit-web-adults-4339816/

Vas zanima več vsebin?

Samosabotaža: Ali se samosabotiram, zato da drugi ostanejo srečni?