Kaj so čustva?

Človek ima v osnovi štiri osnovne energijske plasti. Fizično raven, ki nam je vsem dobro vidna, čustveno raven, mentalno in duhovno. Prepričana sem, da so še druge plastni, vendar bom danes pisala predvsem o čustveni ravni. Čustva so ena izmed najmočnejših kreativnih energij, ki so del človeka. Napisala sem „energij“, kajti prav zares so energija. V svoji osnovi je vse energija, tudi naše fizično telo. Bolj kot se energijsko dvigamo v subtilne ravni, bolj stvari postanejo prosojne in nevidne, a vseeno so tam, četudi jih en vidimo. Težnjo po tem, da je stvari potrebno videti, se jih dotakniti, jih dokazati ima le um, ego.

Čustev se ne moremo dotakniti in jih videti s očesom, kljub temu so del nas, našega notranjega sveta, če tako rečem. Lahko nam življenje lepšajo ali pa nam povzročajo težave (to se zgodi najbolj pogosto v primeru potlačenih čustev).

Čustva so kot barvice in čopič, s katerimi rišemo na platno. V življenju to pomeni, da nam čustva dobesedno obarvajo življenje (življenje je platno, čustva so barvice in čopič).

Človek naj bi imel pet osnovnih čustev

Veselje, ljubezen, jeza, žalost, strah. Med svojim izobraževanjem za transpersonalno hipnoterapevtko smo razglabljali o tem ali sta krivda in sram tudi čustvo, vendar je med strokovnjaki prevladovalo enotno mnenje, da gre pri krivdi in sramu za nekakšen nenaraven, „umeten“ konstrukt.

Naprej bi lahko čustva opisali kot prijetna/pozitivna in neprijetna/negativna. Sama jim rečem čustva z nizko vibracijo/frekvenco in čustva z visoko vibracijo/frekvenco. Pri tem rada poudarim, da ima nizka vibracija na drugi strani svoj drugi pol – visoko vibracijo. Zopet smo pri tem, da je vse energija – frekvence so energije. Torej, brez žalosti bi težko poznali veselje. Tako bi lahko rekli, da je žalost čustvo, ki prihaja iz polje nižjih frekvenc, veselje pa iz polja višjih frekvenc. Če bližje pogledamo čustvo žalosti in se vanj poglobimo, lahko hitro ugotovimo, da je žalost težka, nas vleče dol, počutimo se slabo, ko smo žalostni. Na drugi strani pa imamo veselje, ki je lahkotno, dvigne razpoloženje in počutimo se dobro, skoraj kot bi leteli. Tukaj lahko zelo hitro prepoznamo naravo nizke in visoke frekvence in vsebino energije, ki jo nosi čustvo.

Težava v našem delu sveta je, da na piedestal postavljamo prijetna čustva in odrivamo, tlačimo neprijetna čustva

Potrebno se je zavedati, da so vsa čustva del nas. Ne glede na to, ali jim dovolimo, da so ali ne (jih odrivamo, blokiramo). Čustva imajo naravo vode, da tečejo in kot takšna morajo teči. Reka, potok morata teči. Prijetna in neprijetna. Če kateremu koli čustvu, iz kakršnega koli razloga, ne dovolimo, da je. Smo v škripcih. Zakaj? O tem malce več kasneje.

Naš del sveta ima nenavadno lastnost, da prekomerno hrepeni po pozitivnih čustvih in odriva negativna, kot nekaj slabega. Že v otroštvu nas učijo, da je jeza slaba, hudo nam je gledati, ko je otrok žalosten. Ko pa je vesel, pa je vse super. A dejstvo je, da so pozitivna, kot tudi negativna čustva enako pomembna.

V škripcih smo takrat, ko čustvo označimo kot slabo, nezaželeno (bodisi, da smo se to naučili v otroštvu ali kasneje). Lahko celo rečemo, da so čustva za šibke. Takrat jih začnemo tlačiti in blokirati, ne čutimo več. Ko pa ne čutimo, so problemi neizbežni. Depresija, tesnoba in številne zdravstvene težave so rezultat potlačenih, blokiranih, neizraženih čustev. Težave so seveda tudi v odnosih.

Kaj narediti?

Odgovor je sicer jasen. Dovoliti čustvom, da so. Dovoliti, da se tista dolgo časa zaprta skrinjica odpre in da zmrznjena, blokirana čustva ponovno stečejo. Kot reka, ki je zopet našla svojo pot naprej …

Če smo se večina svojega življenja izogibali čutenju in izražanju čustev, bomo v odrasli dobi imeli kar precej potlačenih čustev. To pomeni, da se bomo na novo morali začeti učiti izražati in predvsem si dovoliti čutiti. Tega pa nas je lahko strah, seveda, saj nismo vajeni čutiti, izražati čustev. Predvsem negativnih – jeza, žalost. Pogosto slišim vprašanje, da ne vem, kako naj čutim.

Čustva se običajno prebujajo, dvigujejo sama od sebe. V odnosih, situacijah, vsak dan … Samo-opazovanje je pri tem način, kako lahko svoja čustva zaznamo. Potem moramo samo dovoliti, da teče. Če začutimo žalost, si dovolimo biti žalostni, jokajmo, sčistimo bolečino v sebi. Če smo jezni, dovolimo si biti jezni. Začutimo jezo v kosteh, trebuhu in hkrati prepoznajmo moč, ki je na drugi strani jeze. Pri tem je potrebno poudariti, da ČUSTVA IZRAŽAJTE NA ZDRAV IN DO SOČLOVEKA SPOŠTLJIV NAČIN.

Šele, ko si dovolimo čutiti vso paleto čustev in dovolimo, da čutimo točno tako kot je in SPREJEMMO svoja čustva, kot naraven del sebe, Z LJUBEZNIJO …bomo zares ŽIVELI …in takrat pride OSVOBODITEV …

Več o tem, kako se osvoboditi čustev, družinskih vzorcev, travm, TUKAJ.

Te življenje kliče na pot preobrazbe? Vabljeni v program transformacije in Šole Diane Cooper (Diana Cooper School of White Light)

Vabljeni tudi na SKUPINSKE TRANSFORMATIVNE DOGODKE

Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu

PREBERITE SI TUDI:

Ko doživljate stisko, strah in bolečino, vaš notranji otrok kriči po ljubezni in objemu