5 načinov za razreševanje negativnih čustev
Če smo rasli v družini, kjer se čustev, sploh negativnih čustev, ni izražalo ali govorilo o njih, potem je zelo verjetno:
da bomo imeli kot odrasli takšne težave tudi sami v odnosih naprej in bo vodilo do zapletov in konfliktov,
da imamo na ravni podzavesti verjetno precej potlačenih čustev.
Če se predvsem potlačenimi negativnimi čustvi ne ukvarjamo, le-to vodi do t.i. „nezavednega izogibanja“, kar pomeni, da se del znotraj nas „nauči“, da se preprosto s čustvi ne ukvarjamo. Ker pa ta čustva vseeno obstajajo, nam lahko začnejo povzročati duševne, pa tudi zdravstvene zaplete.
Raziskava iz leta 2019 jasno kaže povezavo med potlačenimi čustvi in slabšim delovanjem imunskega sistema. Prav tako je bila najdena povezava med potlačenimi čustvi in določenimi duševnimi težavami (kot je depresija).
Vsi tej podatki nam kažejo, da je absolutno čas, da se začnemo ukvarjati s svojimi čustvi ter razreševanjem potlačenih čustev. Slovenci smo, kot narod, kolektivno, zelo nagnjeni k tlačenju čustev in k temu, da se s čustvi sploh ne ukvarjamo, jih težko izražamo ali pa si dovolimo govoriti le o pozitivnih prijetnih čustvih, sploh pa ne negativnih čustvih.
Dejstvo je, da vsako čustvo, tudi negativna čustva, imajo svojo nalogo – funkcijo.
Potrebno je najti načine, kako izraziti negativna čustva na konstruktiven način. To je ključno.
Koraki za sproščanje in razreševanje negativnih čustev
Prepoznavanje čustev
Bolj spoznavamo svoj čustveni svet in ga sprejemamo z ljubeznijo (prijetna in neprijetna čustva), bolj se lahko naučimo prepoznavati in počasi razreševati zataknjena čustva – predvsem negativna čustva ter tako vzpostavljamo stabilnost in čustva usmerjamo na konstruktiven način. Manj poznamo čustva in svoj čustveni svet, večja je možnost, da bomo delovali in se odzivali disfunkcionalno in destruktivno ter “kot na avtopilotu” radi rečemo pogovorno. Predvsem tista potlačena negativna čustva imajo to značilnost, da zožijo našo pozornost in nas držijo v majhnem okviru. Ko osvobodimo potlačeno negativno čustvo, se zgodi olajšanje in morda tudi „aha moment“.
Prvi korak je, torej prepoznavanje in spoznavanje svojega čustvenega sveta in ljubeče dopuščanje, da smo preplet neprijetnih in prijetnih čustev. Žal, pa se pogosto zgodi, da imajo posamezniki s potlačenimi in nepredelanimi čustvi iz preteklosti (otroštva) težave s prepoznavanjem svojih čustev danes in sprejemanjem tistih negativnih. Prav zato je dobro, da se v takšnem primeru obrnemo na ustreznega terapevta oz. svetovalca.
Predelovanje travme
Travma in potlačena čustva sta pogosto tesno povezani. A poglejmo najprej besedo in vsebino travme.
Pogosto si pod besedo travma predstavljamo neko naravno katastrofo ali izjemno hud, skrajen dogodek, ki smo mu bili priča in je pustil globoke psihične posledice. Pa vendar je travma tudi nekaj drugega: za majhnega otroka, ki je popolnoma odvisen od staršev, je travma lahko že čustveno zanemarjanje ali neodzivnost staršev na otrokove (osnovne) potrebe. Takšna dinamika pa je zelo pogosta v disfunkcionalnih družinah. Otrok doživlja takšne situacije kot življenjsko ogrožajoče. Seveda pa nikakor ne smemo pozabiti na različne zlorabe (čustvena, fizična, spolna), izguba ljubljene osebe, ločitev od starša, zasmehovanje in ustrahovanje in različne disfunkcionalne dinamike, ki se dogajajo znotraj družine – vse to je za otroka lahko travma.
Nerazrešena travma in negativna čustva se lahko kasneje izražajo kot npr. (samo nekaj primerov): samo-obtoževanje, samo-poškodovanje ali pa drugače – prenašanje krivde na druge, pa tudi v obliki depresije in tesnobe, pogosto je tudi umikanje iz odnosov in socialnega življenja, v obliki globokih strahov itn….
Travmatičen izkušnje je sicer dobro predelovati s pomočjo ustreznega terapevta. Sicer pa je eden izmed ključnih korakov spuščanje in žalovanje za tem, da kot otroci nikoli nismo prejeli tistega, kar smo potrebovali.
Delo s senco ali „shadow work“
Delo s senco nam lahko izjemno dobro pomaga pri razreševanju in prepoznavanju negativnih čustev. Pri tem gre za proces, kjer se spoprimemo s svojimi sencami – gre za malce drugačen pristop do razreševanja negativnih čustev, ki je pogosto zelo učinkovit, če smo dovolj odprti in lahko sprejmejo, da smo več kot le um, razum. A da bi se spoprijeli s sencami, jih moramo najprej prepoznati in si jih priznati. Običajno se razkrivajo v odnosih, pri naših odločitvah, ko nas nekaj vleče v eno smer, nekaj drugega v nas, pa v drugo smer – kot da smo razpeti med tem in drugim. Sence lahko odkrivamo tudi skozi sanje.
Delo s senco je pomemben pristop, ki je znotraj transpersonalne hipnoterapije in, ki nam lahko razreši stvari na precej globoki ravni.
Gibanje z namenom in osredotočenostjo
Ko skozi nas deluje negativno čustvo, travma, senca in to občutimo kot slabo počutje, depresijo itn. je dobro, da se potrudimo in se pripravimo h gibanju. A ne samo “gibanju” – gibanje naj bo z namenom – ta namen je sproščanje čustev. Torej, na primer: lahko plešemo z namenom, da sproščamo negativno čustvo, se nežno raztezamo (napetosti sproščamo), izvajamo jogo, tresemo telo in posamezne dele telesa z namenom stresanja negativnega, izvajamo meditativno hojo ali primerne tehnike dihanja, v katere vključimo gibanje…
Naučimo se biti v tišini
Meditacija ima na nas in naše možgane poseben učinek. Prav tako nam tišina pomaga, da prepoznavamo svoja čustva in misli ter smo v sedanjem trenutku (zaradi potlačenih, predvsem negativnih čustev imamo namreč tendenco, da nismo v tem trenutku, ampak v preteklosti).
VAM LAHKO POMAGA TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA?
Gre za edinstven hipnoterapevtski pristop, ki je sicer mednarodno uveljavljen in obstaja med nami že dolgo časa.
Transpersonalna hipnoterapija je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije. Sestavljajo jo štiri komponente: psihoanalitična, vedenjska, humanistična in transpersonalna psihologija.
Transpersonalna hipnoterapija naslavlja človeka celostno (telo, čustva, um in duhovni aspekt). Beseda transpersonalna nam pove, da gre za pristop, ki pri posamezniku želi preseči osebnost in ga povezati z globljo duhovno esenco. Vodilo transpersonalne hipnoterapije je, da pravzaprav vse človeško trpljenje in neskladje izhajajo iz nepovezanosti in ločenosti od čiste esence znotraj nas. Ponoven stik z njo nas popelje na pot samo-celjenja in osvobajanja.
Poleg klasičnih hipnoterapevtskih pristopov transpersonalna hipnoterapija vključuje še edinstvene pristope za naslavljanje podzavestnih čustvenih vsebin in dela z nepredelanimi čustvi, odnosa s starši in drugih „težavnih“ odnosov, za delo z družinskimi vzorci, notranjim otrokom in notranjimi starši, arhetipi, vključuje tudi shadow work (delo s senco), regresijo v otroštvo in v pretekla življenja itn. Katero pot in pristop uberemo je odvisno od same narave težave.
Več o transpersonalni hipnoterapiji si lahko preberete TUKAJ.
Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor. KLIKNITE TUKAJ.
Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu
Opomba: Transpersonalna hipnoterapija in hipnoza na tej strani nista primerni za osebe z osebnostnimi ali drugimi duševnimi motnjami ali težjimi bolezenskimi stanji. V Sloveniji ne nadomeščata uradnega pristopa– z vstopom v proces se posameznik polno zaveda tega dejstva in pri odločitvi za vstop v proces sprejema vso odgovornost.
PS: članek je zgolj informativne narave in nadomestilo za ustrezno terapijo.
Pri pisanju članka sem se poslužila tudi informacij iz vira healthline.com
VEČ VSEBIN?
Ne glede na to, koliko travm in čustvenih ran nosite, v vas biva vir moči, ki pomaga. Spoznajte ga.