Kako se danes v odnosih oglaša ranjen notranji otrok?
Kako se danes v odnosih oglaša ranjen notranji otrok?
Danes bom predstavila enega izmed mnogih primerov, kako se nam danes lahko oglaša ranjen notranji otrok. Ranjen del otroka v nas, je tisti del nas, ki še vedno hrepeni po ljubezni, toplini in varnosti. Del v nas, ki je ostal ne-slišan in čigar čustvena potreba (ali potrebe) so ostale neizpolnjene. Zato hrepeni še danes.
O otroku v nas (notranjem otroku) sem že večkrat pisala. Notranji otrok je del nas. Želimo ali ne, vsi imamo v sebi otroka. To je tisti „otroški“ del nas, ki nosi vse informacije (čustva, potlačena čustva, prepričanja o sebi in svetu…) o tem, kaj in na kakšen način je doživljal otroštvo in okolje, v katerem je rasel. Torej, starše in druge bližnje – tiste, ki jim je brezpogojno zaupal. Notranjega otroka imamo, torej vsi. Razlika je le v tem ali smo z njim stik izgubili ali ga nismo. Pogosto rečemo, da se nekdo (odrasel) obnaša kot otrok. Ko imamo v mislih čustvene odzive, ima to širiš smisel, saj lahko deli nas (ki so v otroštvu ostali ne-slišani in ne-izpolnjeni) resnično ostanejo na ravni majhnega otroka, kljub temu, da je oseba odrasla ali celo starejša.
Danes mnogi želijo čutit ljubezen in mir. Ampak… Kje potem je?
Po mojem mnenju, je razvijanje sočutja in ljubečega odnosa do notranji otrok – otroka v nas eden izmed učinkovitejših načinov, kako v svojem življenju zopet prebuditi ljubezen – do sebe in drugih. Notranji otrok je tista čista iskra ljubezni (kar otrok po naravi je – čista iskrena ljubezen) in če želimo ljubezni, je pot do nje tudi preko otroka v nas. Ker pa smo bili večinoma že kmalu v otroštvu obloženi s težkimi energijami okolja ter čustveno ranjeni, kasneje pa smo k temu dodajali tudi sami, je potrebno te energije (čustva, potlačena čustva) najprej razrešiti in prečistiti. Pa tudi predelati. Potem lahko vse globlje in jasneje vzpostavljamo povezavo s čisto ljubeznijo. Okolje postaja vedno bolj varno in lahko zaupamo, skozi novo ljubečo izkušnjo (npr. v terapevtskem odnosu). Prav tako je v našem življenju vse več miru.
Ko delamo z notranjim otrokom, ne kopljemo po preteklosti ampak v sedanjosti predelujemo in razrešujemo zastalo energijo v otroštvu
Najprej je potrebno dovoliti zastalim čustvom (jezi, krivdi, nemoči, žalosti…), da se v ljubečem okolju s procesirajo in nato naprej tudi sami razvijamo sočuten odnos do otroka v sebi.
Kako se ranjen notranji otrok v nas oglaša danes?
ODRASEL DANES
Spoprijema se z občutki osamljenosti. Zdi se ji/mu, da ga/jo v resnici nihče zares ne vidi in sliši. Pogosto je žalostne/žalosten z občutki nemoči. Pogosto se sprašuje, ali bo sploh, kdaj bolje in kam sta izginili iskra in veselje do življenja. Tudi v odnosih se počuti osamljeno. Težko se zares prepusti in zaupa. Meni, da bi mu/ji bilo bolje, če bi ji/mu partner (če ga ima) namenjal več pozornosti…
KAJ JE POSAMEZNIK/POSAMEZNICA DOŽIVLJALA V OTROŠTVU/ notranji otrok
V otroštvu otrokove čustvene potrebe niso bile nikoli zares slišane, videne in izpolnjene. Zaradi tega ni bilo prave čustvene povezanosti in bližine z najpomembnejšimi ljudmi v njegovem življenju – starši. Lahko tudi, da starši, ali eden, niso bili prisotni fizično. Posledica: osamljenost, ki ji ni videti konca in veliko potlačene žalosti (lahko tudi jeze, krivde in drugih čustev). Ostane z občutkom, da je ta „prazen“ svet edino, kar obstaja. Ker ga nihče ne sliši, nekako obupa (nemoč). Ne verjame več… A hrepenenje tam nekje ostaja in je z leti lahko vse močnejše…Zato kasneje išče v odnosih, kar pa je žal „jama brez dna“, saj nam nihče od zunaj ne more zapolniti praznine – le mi sami lahko danes to naredimo. Z ljubeznijo do sebe. Tako da zopet pridemo v stik z otrokom v nas, vendar na ravni podzavesti, če želimo, da bo učinkovito…
VAM LAHKO POMAGAM?
TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA
Gre za edinstven hipnoterapevtski pristop, ki je sicer mednarodno uveljavljen in obstaja med nami že dolgo časa.
Transpersonalna hipnoterapija je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije. Sestavljajo jo štiri komponente: psihoanalitična, vedenjska, humanistična in transpersonalna psihologija.
Transpersonalna hipnoterapija naslavlja človeka celostno (telo, čustva, um in duhovni aspekt). Beseda transpersonalna nam pove, da gre za pristop, ki pri posamezniku želi preseči osebnost in ga povezati z globljo duhovno esenco. Vodilo transpersonalne hipnoterapije je, da pravzaprav vse človeško trpljenje in neskladje izhajajo iz nepovezanosti in ločenosti od čiste esence znotraj nas. Ponoven stik z njo nas popelje na pot samo-celjenja in osvobajanja.
Poleg klasičnih hipnoterapevtskih pristopov transpersonalna hipnoterapija vključuje še edinstvene pristope za naslavljanje podzavestnih čustvenih vsebin in dela z nepredelanimi čustvi, odnosa s starši in drugih „težavnih“ odnosov, za delo z družinskimi vzorci, notranjim otrokom in notranjimi starši, arhetipi, vključuje tudi shadow work (delo s senco), regresijo v otroštvo in v pretekla življenja itn. Katero pot in pristop uberemo je odvisno od same narave težave.
Del seans je, po želji, lahko tudi meditacija za opuščanje čustvenih bremen.
Več o transpersonalni hipnoterapiji si lahko preberete TUKAJ.
Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor.
Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu.
VEČ VSEBINE: