Hitro odnehate, se težko lotite novega ali se začnete dolgočasiti? Na delu je podzavestna vloga
Do sedaj sem že objavila in opisala tri vloge, ki jih lahko razvijemo v otroštvu, če rastemo v disfunkcionalnem okolju. Vloge so pogosto aktivne še v odrasli dobi. Pogosto se jih ne zavedamo in iz njih delujemo povsem nezavedno. Vloga je pravzaprav način delovanja in odzivanja v odnosih in nasploh v življenju. Težava vlog je, da zakrivajo naš pristen del – to, kar mi v resnici smo. Vloga je iluzija. Vloga je maska. Ni resnična. Vloga je nastala v otroštvu, kot sistem prilagajanja na okolje z namenom preživetja. Ker nismo bili slišani, videni, sprejeti, ljubljeni, kot smo želeli smo poiskali način, kako vseeno dobiti pozornost staršev. Razvili smo lahko vlogo osebe, ki vedno ugaja, vlogo osebe, ki je naporna in celo ustrahuje, vlogo osebe, ki se neprestano dokazuje (več o vlogah si preberite TUKAJ).
Tokrat pa bom opisala četrto vlogo, ki se razvije, ko smo s predhodno vlogo „dokazovalca“ bili neuspešni pri starših.
Ste nagnjeni k temu, da hitro obupate in se začnete dolgočasiti? Je to vloga „vedno lene osebe“?
Ta vloga se razvije, ko smo dali vse od sebe in še vedno nismo dobili pozornosti po kateri smo hrepeneli. Ugajali smo, bili težavni, se dokazovali in nič od tega ni delovalo. Sedaj smo že praktično obupali. Vloga vedno lene osebe da vse od sebe, a rezultata ni. Naš notranji otrok začne verjeti, da karkoli naredimo in ne glede na to, koliko se trudimo, nikoli ne bomo uspeli in nikoli ne bomo dovolj dobri. Manj boleče je, če kar odnehamo. Kasneje nas zaradi te vloge okolica lahko zares označi kot „lene“ in kot človeka, ki nikoli nič ne naredi do konca. Pogosto se oseba ne zaveda, da je to še danes vloga, ki jo igra.
V odrasli dobi oseba, ki ima aktivno vlogo „vedno lene osebe“ pogosto predčasno pusti fakulteto in jo ne dokonča, pogosto menja službe, projekte na sredini pusti in jih zopet ne dokonča. Pogosto izrazijo, da se dolgočasijo. Prav zares tako čutijo, vendar je pogosto v ozadju velik strah, da bodo poskusili, dali vse od sebe in ne bodo uspeli, kajti to poznajo iz otroštva. Zato se raje ne lotijo ali na sredini odnehajo, ker je tako navidezno bolj varno.
Medtem, ko je „dokazovalec“ pod nenehnim stresom in se žene za dosežki in popolnostjo, se „vedno leni“ dolgočasi in razvije navado, da obupa. Kot otrok je lahko oseba slišala od svojih staršev tudi besede, kot so npr. „nisi dobra v tem“ ali pa „tvoja sestra je boljša v tem, kot ti“.
Ta vloga oz. oseba, ki je razvila to vlogo kasneje v življenju potrebuje veliko spodbude in opolnomočenja, da zgradi samozavest. Če se v vlogi prepoznamo, se lahko začnemo spodbujati sami, s pomočjo pozitivnih afirmacij in besed. To je seveda le začetek. Pogosto pa je potrebno vztrajno delo na sebi ob podpori terapevta. Zelo pomaga tudi, če nas znajo spodbujati prijatelji in okolica, vendar pa je pogosto na delu zakon privlačnosti in v svoje življenje pritegnemo ljudi, ki nam zrcalijo našo notranjost.
Opomba: vsebina izhaja iz programa osebne in duhovne rasti Transformirajte svoje življenje iz Šole Diane Cooper (Diana Cooper School of White Light).
VAM LAHKO KAKO POMAGM?
Vabljeni v spremembo s programom osebne in duhovne rasti Transformirajte svoje življenje ali vabljeni k terapiji Notranji otrok.
Preberite si več člankov na temo vlog, ki jih igramo: