Zadnje

051/ 305-224

girl 872149 1920

Vedno skrbite, da so vsi srečni in veseli? Medtem pa pozabite nase? Prepoznajte vlogo “ugajalca”

V tem članku sem na kratko že predstavila različne vloge, ki jih v življenju igramo (vloga ugajalca, vloga ustrahovalca, vloga dokazovalca, vloga vedno lene osebe, vloga žrtve in reševalca, vloga osebe, ki racionalizira svoja čustva, vloga manipulatorja, vloga trpečega z intenzivno notranjo bolečino). V tem članku pa bom bolj natančno predstavila vlogo osebe, ki vedno ugaja.

Vloge ustvarimo običajno že v otroštvu, z razlogom, da preživimo. Ker so to zares „le“ vloge in ne naš pristen jaz, nas le-te v odrasli dobi seveda lahko močno ovirajo, omejujejo in so disfunkcionalne.

Nekje zadaj, za vsemi vlogami, pa se skriva in čaka vaš pristen jaz – tisto, kar vi zares ste. Vloge, ki jih igramo nam ne prinašajo sreče, radosti in zadovoljstva. Enostavno nam te vloge ne morejo pomagati do izpolnjenosti, kajti ustvarili oz. poistovetili smo se z njimi le iz golega preživetja.

So del našega notranjega otroka in danes še vedno lahko (močno) delujejo iz nas, ker smo se tako poistovetili z njimi in jih energijsko hranimo. Lahko so v nas tako globoko, da se niti ne zavedamo, da smo vlogo tako močno ponotranjili. Vemo le, da se ne počutimo dobro in da naši odnosi niso to, kar si pravzaprav želimo. A dobra novica je, da vlogo danes, kljub vsemu lahko prepoznamo in jo iz svojega življenja izpustimo ter zaživimo z radostjo v srcu.

Vloga osebe, ki vedno ugaja

Ugajalec je torej, kot že samo ime pove, oseba, ki skuša ugajati, da bi dobila pozornost, potrditev, da je v redu, bila sprejeta, ljubljena. Kot otrok se ugajalec nauči, da edino z ugajanjem lahko dobi to, kar potrebuje. S tem je seveda primoran potlačiti pristni del sebe, kajti kot pristen ni bil uspešen.

Vloga ugajalca je tudi prva vloga, prvi del osebnosti, ki ga razvijemo – dojenček se že zelo kmalu nauči in spozna, da bodo njegove potrebe najprej slišane in izpolnjene s strani mame. Dojenček denimo spozna, da je mami vesela, ko se ji nasmeji. Nauči se, da ko mama ni vesela, da se mora nasmejati in mama bo vesela. Nauči se ugajati mami. A kje se zgodi tista meja, kjer se rodi tista vloga ugajalca, ki nam pravzaprav škodi?

Poglejmo.

Naravno je, da izrazimo veselje in se nasmejimo, ko tako tudi zares čutimo v sebi. A ko se „pretvarjamo“, da smo veseli in se smejimo, zato da bi ugajali drugemu, prestopimo tisto mejo, kjer začnemo zanikati in potiskati stran sebe. Tega se torej naučimo v otroštvu. Lahko smo v resnici jezni ali se čutimo prizadete, pa tega ne pokažemo, ker smo morda nekoč bili zato še „kaznovani“. Jeza ni bila sprejeta. Sprejeti smo bili le, ko smo bili veseli in nasmejani. Kaj pa danes? Najverjetneje težko prepoznamo svojo jezo, jo še naprej zanikamo ali jo težko izrazimo. Navzven kažemo veseli obraz in se smejimo tudi, ko to prav zares ne čutimo – igramo vlogo ugajlaca. V podzavesti menimo, da je to še danes edini način, da dobimo pozornost. Verjetno smo okoli sebe pritegnili tudi ljudi, ki nam še naprej potrjujejo to dejstvo …

Potiskanje resničnih čustev in neizražanje resničnih čustev in doživljanja ima seveda posledice – v končni fazi lahko potlačena čustva pripeljejo tudi do bolezni. Sicer pa se kažejo v slabem počutju, nezadovoljstvu, tudi depresiji, brezvoljnosti, izčrpanosti, težavah v odnosih itn.

Vloga ugajalca nam lahko prinese tudi občutke krivde, če nismo prijazni, veseli, dobre volje, ker se podzavestno čutimo odgovorne za srečo drugih. A vse to kaže na to, da se ne cenimo dovolj in da zanikamo svoja pristna čustva, pristnega sebe zato, da bi nam drugi dali pozornost, toplino, nas sprejeli…

Poudariti je potrebno, da ima vsak človek v sebi delček ugajalca. Težava postane, ko ta vloga postane način preživetja oz. nekaj v nas meni, da bomo le tako preživeli. Nekoč davno je to zares bil edini način, danes pa imamo vse vajeti v svojih rokah, da to spremenimo in za voljo prihodnjih generacij je skoraj nujno, da si pomagamo…

Se začnemo ceniti, spoštovati in razvijemo resnična, pristna prijateljstva in odnose, delamo na dobrem počutju, sreči, zadovoljstvu in smo iskreni do sebe in drugih. Kar naenkrat imamo ogromno energije, počutje je dobro, radostni smo … Življenje postane lepo …

OPOMBA: vsebina temelji na delu po programu Spremenite svoje življenje iz Šole Diane Cooper (Diana Cooper School of White Light)

Prihodnjič: vloga ustrahovalca

VAM LAHKO KAKO POMAGM?

Vabljeni v spremembo s programom osebne in duhovne rasti Transformirajte svoje življenje ali vabljeni k terapiji Notranji otrok

Mojca Koprivnikar

Certificirana Angelska učiteljica Šole Diane Cooper (Diana Cooper School of White Light). Certificirana učiteljica programa za osebno in duhovno rast Transformirajte svoje življenje iz Šole Diane Cooper (Diana Cooper School of White Light). Profesionalna sprostitvena terapevtka po SNHS Eternal Light ®Healer. Vzgojiteljica predšolskih otrok