Kako in zakaj razvijemo vlogo žrtve in rešitelja v odnosih? Ju prepoznate?

Kako in zakaj razvijemo vlogo žrtve in rešitelja v odnosih? Ju prepoznate?

19/04/2021

Tokrat bom po drobnogled vzela dve vlogi, ki ju v odnosih igramo in ju razvijemo v otroštvu kot sistem preživetja. Ti vlogi sta žrtev in rešitelj.

Ostale vloge, ki sem jih že opisala si lahko preberete TUKAJ ali v člankih, ki jih pripenjam spodaj.

Oba, žrtev in rešitelj, potrebujeta drug drugega, da preživita. Vlogo žrtve razvijemo zato, da zavarujemo svojega notranjega otroka in žrtev slej ali prej v svoje življenje pritegne rešitelja, ki je pripravljen skrbeti za žrtev.

Osebo, ki ima aktivno vlogo žrtve, je strah prevzeti odgovornost za svoje življenje

Oseba z vlogo žrtve je prepričana, da je za vse vedno kriv nekdo drug ali, da je rojena pod nesrečno zvezdo ali, da je nekdo nekje, ki se je zarotil proti njej. Takšno razmišljanje in dojemanje okolice osebo drži ujeto na mestu. Tudi, ko ji nekdo ponudi smiselno rešitev za težave vedno najde izgovor, zakaj si ne more pomagati. Še več, osebo (rešitelja), ki ji želi pomagati, jo lahko celo preganja. Zato se oseba, ki je v vlogi rešitelja lahko počuti prizadeto in izdano.

Za vsako žrtev obstaja rešitelj in ravno to je tisto, kar preprečuje enemu in drugemu, da bi se premaknila iz škodljivih in odvisnih vlog. Potrebno je vedeti, da rešitelj prav nič ne pomaga ne sebi ne osebi z aktivno vlogo žrtve, saj žrtvi z „reševanjem“ celo jemlje moč. Potrebno pa je tudi vedeti, da sta žrtev in rešitelj ena in ista palica z dvema različnima koncema. Žrtev je rešitelj in rešitelj je žrtev. V osnovi gre za isto energijo z različno vsebino, ki se odirava v odnosih.

Kako prekiniti takšen odnos?

Seveda je prvi korak zavedanje, da igramo vloge. Potrebno si je priznati in vlogo razkrinkati. Vloga žrtve je ena izmed bolj škodljivih in ovira osebni in duhovni razvoj posameznika, ki je v njej. Takšna oseba bo z lahkoto svoje življenje predala v roke drugemu (osebi, sistemu itn.), z namenom, da ta poskrbi za njih in da prevzame odgovornost za njihovo stanje. To je seveda popolnoma nemogoče in neralno. Žrtve neprestano iščejo rešitelje za svoje življenje. Ko najdejo nekoga, ki je z njimi pripravljen igrati igro žrtev-rešitelj, pa se povežeta v izjemno odvisen odnos, ki je pogosto prepleten z občutki krivde in sramu.

Zato je nujno prepoznati vlogo žrtve in rešitelja. Žrtev se mora naučiti prevzeti odgovornost za svoje življenje, čustva, dejanja in situacije, v katerih se znajde, kajti razmišljanje, da je nekdo drug odgovoren za nas, naša čustva in počutje prihaja iz ranega otroštva, ko smo, kot sistem obrambe, razvili malo vlogo žrtve. Danes tako še vedno iščemo nekoga zunaj, da nam bo to dal. V otroštvu smo morda z vlogo žrtve nekako uspeli pri starših ali enemu izmed njih, morda celo nismo – pri osebi, ki je bila z vlogo uspešna, bo še naprej “uspešno” našla rešitelje, oseba, ki pa ni uspela, pa se lahko izgublja v obupu in obupano išče nekoga, lahko je pogosto zapuščena, ker ne najde “soigralca”. Vse to lahko vodi v depresijo.

Prav tako mora rešitelj stopiti iz svoje vloge in žrtvi omogočiti, da prevzame odgovornost zase.

Šele, ko prevzamemo odgovornost za naša čustva in občutke in spoznamo, kako smo ustvarili situacije, v katerih smo, lahko moč vzamemo nazaj v svoje roke in tako začnemo svoje življenje tudi spreminjati.

VAM LAHKO KAKO POMAGAM?

VAM LAHKO KAKO POMAGM?

Vabljeni v spremembo s programom osebne in duhovne rasti Transformirajte svoje življenje

ali

vabljeni k terapiji Notranji otrok.