Anksioznost in tesnoba: 2 najboljši orodji obvladovanje
Anksioznost je odziv našega bitja (in telesa) na nepredvidljivo stanje, tudi prekomeren stres. Anksioznost najbolj pogosto sproži nepojasnjen občutek strahu. Sprožilec je lahko zelo očiten in jasen, lahko pa je popolnoma skrit oz. vzrok leži v naši podzavesti. Eden izmed očitnih in najbolj pogostih sprožilcev tesnobe in anksioznosti je npr. javno nastopanje. A vse bolj razširjena je anksioznost, ki na videz nima pravega vzroka (oz. so vzroki v podzavesti). Takšna anksioznost se kaže kot intenziven strah in zaskrbljenost.
Anksioznost, stres in otroštvo
Anksioznost in stres gresta pogosto iz roke v roko, saj je anksioznost odziv na stres – naše bitje zazna čustveno ali celo telesno ogroženost in sproži se stresni odziv (boj ali beg). A kratkotrajen odziv na stres ni tako zelo problematičen, kot je ponavljajoči se in dolgotrajen. Le-ta vpliva na naše telo, živčni sistem in cel organizem. Pri tem je pomembno poudariti, da nas stresni odziv in anksioznost lahko spremljata že od otroštva. To se najbolj pogosto dogaja v disfunkcionalnih družinah, kjer vlada nepredvidljivo vzdušje in okolje. V takšen okolju, v katerem sta starša nepredvidljiva in ne zmoreta otroku ponuditi čustveno (ali tudi fizično) varnega zavetja, to za otroka pomeni ogromen stres. Otrok se je prisiljen prilagoditi, četudi to pomeni v anksioznosti. Stresni odziv postane „modus operandi“, s katerim raste in gre kasneje v svet in odnose. Le-ti pa v njem vedno znova sprožajo odziv in tesnobo. Pogosto se, žal, stopnjuje. Lahko tudi do paničnih napadov in na koncu bolezni.
Zato je z anksioznostjo dobro delati takoj, ko pri sebi opazimo, da se nekaj dogaja. Veliko lahko naredimo s pomočjo dihalnih vaj, meditacije in seveda z ustrezno terapijo.
Anksioznost ali strah?
Ali obstaja razlika med strahom in anksioznosjto? Seveda. A je dobro vedeti, da se tudi prepletata. Zgolj strah je reakcija ne neko trenutno, bolj specifično situacijo, ali na situacijo, v kateri smo se znašli. Strah je, torej bolj trenuten in mine. Medtem ko anksioznost traja in je lahko odziv na nekaj, kar je očitno in prihaja od zunaj, izjemno pogosto pa do anksioznosti prihaja, zaradi naših „scenarijev“, ki si jih vrtimo v naših mislih, energijsko-čustveni naboj za njih pa prihaja iz podzavesti (občutek, da ni varno, da smo ogroženi, da bomo izpostavljeni nečemu hudemu, da ne bomo zmogli, morda celo, da bo „po nas“ itn.). Kot že rečeno, je le-to „modus operandi“ pogosto povezan z vzdušjem v otroštvu – kot da je del nas še vedno ujet v otroku (v podzavesti dejansko je), ki je bil izpostavljen stresu in se še danes (podzavestno) odziva na podoben način. Sprožilci so lahko povsem nevidni in celo nam, kot odraslemu, popolnoma nelogični, nejasni. Vendar pa naša podzavest in telo nikoli ne lažeta. Zato vzroke za anksioznost odrasle osebe praviloma vedno iščemo v otroštvu oz. pri prednikih.
Orodja za obvladovanje anksioznosti
Meditacija in čuječnost
Zares veliko raziskav je bilo opravljenih o tem, kako lahko meditacija in čuječnost pomagata pri obvladovanju anksioznosti. Izsledki raziskave, o kateri pišejo na Psychology Today kažejo, da redna praksa meditacije oz. čuječnosti, pri kateri posameznik vadi samoopazovanje, pomembno zmanjša znake generalizirane anksiozne motnje in druge simptome tesnobe. Skoraj vsi udeleženci, ki so za nemene študije začeli 10-tedenski program MBSR, ga je uspešno zaključilo – večina udeležencev je poročala o občutnem zmanjšanju telesne in čustvene stiske, izboljšani kakovosti življenja, večjem splošnem dobrem počutju, povečanem optimizmu itn. Nedavno pa je bila opravljena še ena študija (vir Healthline.com), v kateri so pod drobnogled vzeli meditacije na človeka. Udeleženci študije so bili naprošeni, da se vključijo v 8-tedenski program meditacije za zmanjševanje stresa. Program je bil zasnovan posebej za zmanjševanje anksioznosti. Zaključek študije je pokazal, da je vključenost v program pomagala znižati zanke anksioznosti enako učinkovito kot antidepresiv.
Dihanje
Učinkovito se je izkazalo tudi dihanje. Predvsem zavestno globoko dihanje. Plitko dihanje je namreč zelo pogost pojav pri tesnobi. Kar lahko povzroči hitro bitje srca, omotico ali celo napad panike. Globoko in zavestno dihanje pa lahko pomaga umirit znake in povrniti stanje miru.
Zelo enostavno lahko umrimo anksioznost z preprostim zavestnim dihanjem: v tišini se usedemo in se začnemo osredotočati na dihanje. Opazujemo svoj vdih in izdih, ter kako le-ta vpliva na gibanje telesa. Sproščamo tudi mišice in čeljust. Nekaterim pomaga, če si predstavljajo, kako z dihanjem počasi napihujejo balon.
Se želiš naučiti obvladovati tesnobo in anksioznost? Hipnoterapija se vedno znova izkaže za izjemno učinkovit in najboljši način za obvladovanje tesnobe in izboljšanja kakovosti življenja in počutja.
Možnosti imaš dve: ali vstopiš v globlji terapevtski proces s podporo transpersonalne in somatske hipnoterapije, ali pa te učim zgolj dihalnih vaj in meditacije.
POTREBNO JE POUDARITI, DA NAVEDENA ORODJA PRIDEJO V POŠTEV V ZAČETNIH, MILEJŠIH FAZAH.
Več o vseh možnostih lahko prebereš tukaj:
Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor.
Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu.
VIR slike: Pixabay
VEČ VSEBIN?