051/ 305-224/ info@mojcakoprivnikar.si

Ali pogosto dvomite o “pravilnosti” svojih čustev ali čustva racionalizirate?

Racionalizacija čustev ali celo dvom v svoja čustva (ali čutim prav ali narobe, ali sploh smem čutiti, kar čutim) se zgodi že v otroštvu, če otrok od staršev prejema zmedena sporočila (npr. mama otroku pripoveduje, da se počuti dobro in je vesela, v resnici pa je nesrečna in žalostna) ali čuti, da mu starši ne govorijo resnice, mu prikrivajo ali izkrivljajo resnico. Otroka to seveda popolnoma zmede in tako se zmede tudi njegov notranji kompas in začne se spraševati o pravilnosti in ustreznosti tega kar čuti.

Kot odrasli smo lahko tako nagnjeni k pretiranemu razmišljanju in analizi situacij, odnosa – vse trikrat premislimo in preverimo. Želimo si priti na jasno.

Tako smo prišli do šeste vloge, ki jih razvijemo v otroštvu, kot sistem preživetja – to je vloga osebe, ki racionalizira svoja čustva.

Opomba: povezave do člankov, kjer opisujem ostale vloge nahajajo spodaj
*vsebina izhaja iz programa osebne in duhovne rasti Transformirajte svoje življenje iz Šole Diane Cooper (DCSWL)

Racionalizacija čustev v otroštvu se lahko razvije tudi v primeru travme, če smo globoko ranjeni in tega nihče okoli nas ne prepozna in vidi. Da lahko preživimo, enostavno potlačimo svoja čustva ali jim zmanjšamo pomen. To pa ima še eno posledico – pretirano razvijamo levo polovico možganov – racionalno, desna (intuitivna, čustvena) pa ostaja „nepriznana“, zatrta. S tem pa seveda tudi naša kreativnost, ustvarjalnost …

„Stara šola“ in čustva niso pomembna

Mnoge generacije so odraščale v okolju, kjer so bila čustva manjvredna in nepomembna, racionalnost in razum pa poveličevan. To je imelo seveda velike posledice. Ne samo na dotične posameznike, temveč tudi na generacije za njimi. O čustvih se ni govorilo in s tem, zelo neposredno povedano, naredilo veliko škode. Čustva so namreč energija, ki mora krožiti in teči, energije ni mogoče kar potlačiti in zatreti, kajti nekje bo prišla naokoli. Če energijske tokove zatiramo, če zatrimo čustva, slej ali prej pride do različnih izkrivljanj in posledično zlorab. Potlačen čustva so lahko razlog za depresijo in različne psihične težave. Potlačena čustva nas lahko pripeljejo do bolezni. Tlačenje čustev nas odreže od našega bitja.

Če zmanjšujemo pomen čustev, običajno na ljudi, ki so čustveni gledamo z viška in pravimo, da so preveč občutljivi. Kar se ne zavedamo, pa je, da nam bo življenje slej ali prej prineslo v življenju točno te ljudi, ki jih obsojamo in nam tako pokazalo zrcalo.

Na koncu bi dodala še nekaj: z racionalizacijo čustev ali enostavno povedano, če smo preveč „v glavi in umu“ in zavestno ali nezavedno zanikamo svoja čustva (bodisi boleča ali ne) se s tem zanikamo tudi vse lepo doživljanje in občutenje – radost, veselje …

Tok čustev mora teči, če želimo biti v harmoniji s seboj in okolico.

Potrebno je zopet začutiti in biti pri tem iskreno, ne glede na to, kaj zares čutimo – žalost ali veselje …

VAM LAHKO KAKO POMAGAM?

Dobrodošli v program Transformirajte svoje življenje, ob podpori katerega boste lahko stopili v svojo notranjo moč in pristnost. Na voljo so: 3-dnevni1-mesečni3-mesečni in pol-letni ter kontinuirani program

Ali vabljeni k terapiji Notranji otrok.

Vsi članki o vlogah, ki jih igramo:

Vloge, ki jih igramo v odnosih. Zakaj nas ovirajo in kako jih preseči

Vedno skrbite, da so vsi srečni in veseli, medtem pa pozabite nase?

Ustrahovanje je znak globoke notranje bolečine

Hitro odnehate, se težko lotite novega ali se začnete dolgočasiti?

Kako in zakaj razvijemo vlogo žrtve in rešitelja v odnosih?

Košarica