4. najbolj pogosti OBRAMBNI MEHANIZMI v odnosih

4. najbolj pogosti OBRAMBNI MEHANIZMI, ki jih uporabljamo v odnosih (in z njim tlačimo čustva)

Vsi se kdaj povsem nezavedno odzovemo obrambno. Radi rečemo, da delujemo iz obrambnega mehanizma. Težava nastane, ko obrambni mehanizem postane naš „modus operandi“. Takrat lahko opazimo slabo počutje, negativno razpoloženje in težave v odnosih (konflikti in prepiri).

Kaj sploh je obrambni mehanizem?

Obrambni mehanizem je način, s katerim zaščitimo svoj notranji svet. Lahko bi rekli, da je obrambni mehanizem nekakšna strategija našega notranjega sveta, da nas obvaruje pred težkimi čustvi in občutki – je način spoprijemanja s težkimi (običajno potlačenimi) čustvi. Obrambni mehanizem nas na nek način odmakne, distancira od tistega, kar se zares skriva za njim (težka, nepredelana, potlačena čustva in travme). Največja težava „kroničnih“ obrambnih mehanizmov je, da iz njih delujemo običajno popolnoma brez zavedanja, podzavestno.

Vsi obrambni mehanizmi imajo skupno eno: ustvarjanju še več negativnih čustev

Obrambni mehanizem je torej način, kako se odzovemo v nekaterih situacijah in odnosih z ljudmi. Običajno se aktivirajo, ko posameznik situacijo podzavestno (ali zavestno) zaznava kot negativno, stresno, ogrožajočo. Naša podzavest zazna neko situacijo kot ogrožajočo in se pred njo zaščiti z obrambnim mehanizomom.

Kot sem že povedala, so to lahko občasni dogodki, lahko pa je obrambni mehanizem „modus operandi“. Predvsem o tem pripovedujem v današnjem članku. Še vedno namreč opažam veliko ljudi, ki povsem nezavedno delujejo iz obrambnega mehanizma in zapirajo poti sebi in življenju. Takšnih obrambnih mehanizmov smo se naučili že v otroštvu. V odrasli dobi pa si morda niti ne predstavljamo, da delujmo še vedno iz (otroške) obrambe, ki nas je takrat ščitila. Morda, zaradi zlorabe, disfunkcionalnega vzdušja v družini, destruktivnih vedenj staršev in bližnjih itn.

Največja težava „kroničnih“ obrambnih mehanizmov je, da nam preprečujemo, da bi se soočili z dejanskimi čustvenimi ranami, travmami, strahovi, tesnobo, ki vrejo v notranjosti. Preprečujejo vam, da bi videli glavni vzrok težav – vaša potlačena čustva.

Znaki, da obrambni mehanizmi usmerjajo vaše življenje

Eden izmed teh je kronična žalost in kroničen občutek osamljenosti, ali celo depresija. Del obrambnega mehanizma so lahko tudi težave s komunikacijo ter izogibanje socialnim interakcijam, dejavnostim in ljudem. Pomemben pokazatelj je tudi nezmožnost ustvariti in oblikovati zdrave odnose, saj nas obrambni mehanizmi očitno oddaljujejo od ljudi.

Najbolj pogosti obrambni mehanizmi, ki jih uporabljamo

Zanikanje:

zanikanje pomeni, da ne želite sprejeti resničnosti takšne kot je. Zanikanje pomeni zanikanje dogodkov in okoliščin takšnih kot so ter vseh misli in čustev, ki se pojavijo, zaradi situacije. Tako se posamezniku ni potrebno navidezno soočiti z bolečim dogodkom, občutki in čustvi. Raje ga zanikajo in se izogibajo. Žal pa podzavesti ne moremo pretentati. Le-ta namreč vse beleži, ne glede na to, da vaš um zanika stvari. Zanikano se kasneje izraža v težavah v odnosih, konfliktih, psihičnih težavah, lahko tudi z boleznijo.

Potlačitev:

neprijetne misli, čustva, občutke, spomine lahko tudi potlačimo. Z njimi se ne soočimo, v upanju, da bodo izginili ali se jih ne bomo več spominjali, jih potlačimo. Žal v podzavesti ostajajo in lahko vplivajo na odnose in naše počutje.

Projekcija:

projekcija je v resnici zelo pretkan obrambni mehanizem. S projekcijo namreč le navidezno svoja neprijetna, boleča in negativna čustva projiciramo na drugo osebo. Po domače: krivimo drugo osebo za naše težave in ji pripisujemo negativne lastnosti. Vendar to še ne pomeni, da smo se neprijetnih čustev tako znebili – še vedno ostanejo z nami in nam v podzavesti povzročajo težave še naprej…

Pretirana pozitivnost:

zavračanje nelagodnih čustev, kot je npr. jeza in pretirano pozitivna naravnanost, je prav tako obrambni mehanizem. Ljudje smo paleta različnih čustev in jeza, žalost itn. so del življenja, enako kot veselje, radost. Če smo ves čas veseli, običajno nekaj ni v redu. Nekam smo potlačili neprijetna čustva.

Vir: pri pisanju sem si pomagala s Healthline.com

VAM LAHKO POMAGAM?

TRANSPERSONALNA HIPNOTERAPIJA

Gre za edinstven hipnoterapevtski pristop, ki je sicer mednarodno uveljavljen in obstaja med nami že dolgo časa.

Transpersonalna hipnoterapija je nastala kot podaljšek transpersonalne psihologije. Sestavljajo jo štiri komponente: psihoanalitična, vedenjska, humanistična in transpersonalna psihologija.

Transpersonalna hipnoterapija naslavlja človeka celostno (telo, čustva, um in duhovni aspekt). Beseda transpersonalna nam pove, da gre za pristop, ki pri posamezniku želi preseči osebnost in ga povezati z globljo duhovno esenco. Vodilo transpersonalne hipnoterapije je, da pravzaprav vse človeško trpljenje in neskladje izhajajo iz nepovezanosti in ločenosti od čiste esence znotraj nas. Ponoven stik z njo nas popelje na pot samo-celjenja in osvobajanja.

Poleg klasičnih hipnoterapevtskih pristopov transpersonalna hipnoterapija vključuje še edinstvene pristope za naslavljanje podzavestnih čustvenih vsebin in dela z nepredelanimi čustvi, odnosa s starši in drugih „težavnih“ odnosov, za delo z družinskimi vzorci, notranjim otrokom in notranjimi starši, arhetipi, vključuje tudi shadow work (delo s senco), regresijo v otroštvo in v pretekla življenja itn. Katero pot in pristop uberemo je odvisno od same narave težave.

Del seans je, po želji, lahko tudi meditacija za opuščanje čustvenih bremen.

Več o transpersonalni hipnoterapiji si lahko preberete TUKAJ.

Želim več informacij in se prijaviti na brezplačni uvodni pogovor.

Spremljaš me lahko tudi na Facebooku in Instagramu.